Za suhi zid sta potrebni potrpežljivost in vztrajnost

Suhi zid je tradicionalen način gradnje, ki se na naših tleh uporablja že stoletja. Posebnost te tehnike je, da pri gradnji ne uporabljamo cementa ali drugih veziv – zid drži skupaj le s skrbno izbranimi in pravilno zloženimi kamni. Takšna gradnja ima majhen okoljski odtis, saj uporablja lokalni material, hkrati pa ohranja dragoceno znanje in veščine, ki bi se sicer lahko izgubile. Pod mentorstvom Petra so se prostovoljci te tradicionalne tehnike učili neposredno skozi praktično delo.

Gradnje kamnite platforme za jurto smo se lotili že marca, pri čemer smo uporabili pohorski tonalit. Na začetku smo bili majhna ekipa – mentor, koordinator in mojster Peter ter prostovoljca Nova in Aleksy. Kmalu se nam je pridružil še Erki, ki je z veliko radovednosti in vztrajnosti začel spoznavati osnove gradnje suhega zidu.

Aprila smo delo nadaljevali v manjši skupini, kamen za kamnom. Prav pri suhem zidu hitro ugotoviš, da hitenje ne pomaga. Vsak kamen je treba večkrat obrniti, preizkusiti in poiskati njegovo pravo mesto. Včasih človek v celem dnevu postavi le dva kamna, pa je to še vedno velik napredek. Dober suhi zid namreč nastaja počasi, z natančnostjo in potrpežljivostjo.

Največji preskok smo naredili maja in junija, ko se nam je pridružila večja skupina ESC prostovoljcev. Takrat se je pokazalo, kako dragoceno je bilo delo iz prejšnjih mesecev.

Takrat se je pokazalo, kako dragoceno je bilo delo prejšnjih mesecev. Erki je znanje, ki ga je od marca naprej pridobival pod Petrovim mentorstvom, samozavestno prenašal v prakso. S svojo mirnostjo, vztrajnostjo in pripravljenostjo za delo je pomembno prispeval k temu, da je zid iz dneva v dan rasel in da smo projekt uspešno pripeljali do konca.

Erki in Aleksy sta bila pri projektu od prvega do zadnjega kamna. V nekaj mesecih sta iz začetnikov postala prava mojstra osnov gradnje suhega zidu – ne le zaradi naučene tehnike, ampak tudi zaradi potrpežljivosti, natančnosti in pripravljenosti vztrajati tudi takrat, ko napredek ni bil takoj viden.

Ta projekt nas je znova spomnil, da trajnost gradimo počasi. Velike stvari nastanejo iz številnih majhnih korakov, pri katerih je pomemben prispevek vsakega posameznika. Tako kot vsak kamen nosi del suhega zidu, vsak prostovoljec prispeva del zgodbe, ki jo skupaj gradimo. Ob tem pa se iz generacije v generacijo prenaša tudi tradicionalno znanje, ki je še danes pomemben del trajnostnega načina gradnje.