Move for Well-Being of Youth

06.-14.07.2024, Smolnik, Pohroje, Slovenia

Mnoge starodavne civilizacije so se zavedale, da sta telo in duh močno povezana. To verjetno opazite tudi sami. Če ste pod stresom, veliko prej zbolite. Tudi slabo telesno počutje (bolezen, bolečine, utrujenost, »maček« in podobno) lahko vpliva na vaše celostno dobro počutje. Povezava gre seveda tudi v obratni smeri. Telo nam lahko zelo pomaga, da se na splošno bolje počutimo, in prispeva k našemu celostnemu in duševnemu zdravju. In ravno te stvari smo letošnje poletje raziskovali na ERASMUS+ mednarodnem izobraževanju mladinskih delavcev Move for well-being of youth, ki ga je organiziralo Društvo Nega zemlje in duha v sodelovanju z drugimi partnerji (Moave, Cirkokrog in drugi) in je bilo sofi nancirano iz skladov EU. Raziskovali smo, kako lahko različne telesno usmerjene metode in dejavnosti podpirajo naše duševno zdravje in dobro počutje ter kako te metode uporabljati pri delu z mladimi. Poglabljali smo se v dva ključna elementa. Prvič, kako lahko okrepimo odnos do svojega telesa in s pomočjo tega večamo zavedanje za notranje občutke in dogajanja. V nadaljevanju smo to nadgradili še z metodo gledališča zatiranih in tehniko mavrica želja, s katero raziskujemo svoje notranje konfl ikte in ponotranjenja zatiranja ter jih kolektivno naslavljamo. Ko telesu resnično dovolimo, da spregovori, se iz njega lahko izrazijo tudi naše nezavedne vsebine. Da bi prišli do odgovorov, se moramo nekoliko odmakniti od racionalnih zaključkov in skušati prepoznati, začutiti, občutiti, prisluhniti tistemu, kar se odziva v nas. Ko smo na izobraževanju v svoj skupinski proces učenja in osebne refl eksije na določena vprašanja vključili tudi telo, telesne senzacije, gibanje ali vzgibe, smo prišli do globljih odgovorov, uvidov in ključnih trenutkov, ki pomagajo k spremembam. Osredotočali smo se na tisto, kar je pritegnilo našo pozornost, je v nas sprožilo čustva, občutke, telesne senzacije. S tem smo na površje privabljali nezavedne vsebine in na ta način spoznavali sami sebe in svoje življenjske strategije. Učili smo se tudi, kako takšne procese podpreti in spremljati pri mladih. Z metodo gledališča zatiranih smo s telesom upodabljali in raziskovali svoje misli, čustva, vloge in vsakodnevne situacije, v katerih se znajdemo. S premikanjem telesa in položajev lažje premaknemo svoje misli in vloge. Gledališče zatiranih daje platformo, kjer se v zgodbi posameznika poistovetimo vsi, ker smo vsi del te družbe. Je orodje preobrazbe: zasebnega, ki je kolektivno; zasebnega, ki je politično. Z gledališčem zatiranih smo tako osvetlili tudi družbeni kontekst duševnih stisk. Predvsem svoje ponotranjene ideologije, pričakovanja, družbene norme, ki oblikujejo duševno stisko. Raziskali smo načine, kako jih s tehnikami gledališča zatiranih lahko razkrinkamo in obenem iščemo načine za spremembo in osvoboditev iz začaranega kroga. V osebnih zgodbah, ki so postale kolektivne, smo raziskovali, kaj nam preprečuje, da bi delili svoje ustvarjanje z drugim. Kaj nam onemogoča, da bi se odzvali v situaciji nasilja? Na kakšne načine bi se lahko odzvali? Kako je videti, če podpremo svojo življenjsko strast?